Korak naprej nam duo strastno hrani.

Ker nima mej, je kot luknja v moji glavi.

Vsak korak naprej je tista boleina,

ki me prebudi iz sveta brez spomina.



Drevesa ob poti in kaplja v vodnjaku.

Ne vidimo konca in elje so puste.

Roke so hladne, misli so lane.

Brez pravih besed, so pesmi mlane.

Luknje v glavi,

utrujene sence.

Narobe ideje,

svet vas poira,

edalje bolj zvito,

edalje hitreje.

Morje norosti,

v nas nima meje.



Vera brez cilja je slaba potuha.

Nova oblast in polica brez kruha.

Davek na sreo je raun za trpljenje.

Rad bi nazaj, rabim ivljenje!

Spet bomo enkrat,

z ramo ob rami.

Zdaj smo e mehki,

zeleni in majhni.

Jutri se zjutraj,

zbudimo drugani.

Bolj trdni, bolj zdravi,

bolj moni, manj lani.