Pride tiho mimo mene, vsaj tako se zdi.

Kot, da sliim. Ampak ne verjamem.

Prigem lui, naslonim se, posluam radio.

Rad bi, da sva sama. Konno sama.

Kaj se je zgodilo? Ti mi pravi, da sem nor.

Kaj bom zdaj z ivljenjem, ki sem ga poznal.



Zakaj bi jokal za nazaj,

to je tak navaden svet,

ki ga hoem razumet.

Zdaj si vrtam svojo pot,

skozi ta navaden svet,

in se trudim preivet!



Strast zapira vrata, kadar pamet govori.

Ponos v nama trga dobre elje.

Zbei iz ust in kakor ptica, ie horizont.

Pozabi svojo kletko zadaj, prazno.

K aj se mi dogaja? Vsak mi pravi, da sem nor.

Ko koga rabi, vsi se skrijejo.



asopis v izlobi, slika z nemimi omi.

Dananji strah pozabi jutri.

Z raven navelian tekst o vojni govori,